Pogosta vprašanja

Preberite si odgovore na pogosto zastavljena vprašanja:​

KOLIKO ČASA TRAJA PSIHOTERAPIJA?

Trajanje psihoterapevtskega procesa se od posameznika do posameznika razlikuje. Nekateri s psihoterapijo zaključijo že kmalu po razrešitvi osnovnih težav, drugi pa zaradi želje po bolj celostni spremembi v psihoterapiji ostanejo več let.

V terapevtskem procesu imate možnost, da kadarkoli zaključite terapijo. Priporočljivo je, da se o tem pogovorite s svojim psihoterapevtom, saj so zadnja 2 – 3 srečanja tako namenjena zaključevanju psihoterapevtskega odnosa, evalvaciji doseženih ciljev in oblikovanju načrtov za prihodnost.

Učinki psihoterapije so odvisni od klientovih težav in zastavljenih terapevtskih ciljev. Pri dolgotrajni terapiji so učinki globji in se odražajo v odpravljanju vzrokov težav in spremembi osebnosti, kratkotrajna terapija pa je usmerjena na odpravljanje simptomov in učinki bodo vidni v drugačnem vedenju in reakcijah na sprožilne situacije. Splošno pa se bodo pozitivni vplivi psihoterapije kazali v posameznikovem boljšem razumevanju sebe, pristnejšem stiku s seboj in drugimi, izgrajenem občutku lastne vrednosti in občutkom obvladovanja življenskih težav.

 

 

V zadnjih letih so raziskave pokazale, da za uspešnost terapije ni tako pomembna smer psihoterapije, vendar predvsem odnos, ki ga posameznik in terapevt vzpostavita in znotraj njega soustvarjata. Integrativna psihoterapija nudi celosten pristop k obravnavi človeka ob upoštevanju individualnih potreb in želja vsakega posameznika. Več o integrativni psihoterapiji si lahko preberete pod zavihkom “Psihoterapija”.

Vse, kar se zgodi ali izgovori skozi terapijo ostaja zaupno znotraj terapevtskega odnosa.

Vsi podatki so zaupne narave in varovani skladno z Zakonom o varovanju osebnih podatkov, Ur. l. RS. št. 86/04, 113/05, 51/07, 67/07 in 94/07, razen v primerih, ko gre za zakonsko obvezno posredovanje suma o zlorabi in nasilju po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini Ur. l. RS. št. 16/08 in 68/16, in 191. člena Kazenskega zakonika RS, Ur. l. RS. št. 50/12, 6/16, 54/15, 38/16 in 27/17 ter kadar obstaja dejanska nevarnost, da ste sebi ali komu drugemu življenjsko nevarni.
Med samim terapevtskim procesom kot tudi po zaključku obravnave se vodi evidenca klientov, pri čemer so zaščiteni klientovi osebni podatki in se zagotavlja njihova zaupnost v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS. št., 86/04, 113/2005, 51/2007, 67/07 in 94/07.

O svojem delu s klienti se terapevt lahko pogovarja z izbranim supervizorjem, ki je prav tako zavezan k molčečnosti. Ob tem klientova identiteta ostaja zakrita.

PSIHIATER je zdravnik, ki je opravil specializacijo iz psihiatrije. Njegovo delo je osredotočeno na delo s klinično populacijo (tj. populacijo s težjimi in diagnosticiranimi motnjami). Diagnosticira duševne motnje in jih zdravi z razgovori in zdravili, ne more pa izvajati psihološkega testiranja. Zaposlen je v zdravstvenih ustanovah ali v privatni praksi.

PSIHOLOG je strokovnjak, ki je končal študijski program psihologije in pridobil naziv univerzitetni diplomirani psiholog. Deluje na različnih področjih: na primer v podjetjih, šolah, socialnih zavodih, športnih organizacijah. Pri svojem delu uporablja različne psihološke metode in tehnike (testi, vprašalniki, opazovanje, intervju,…), katerih rezultate uporabi pri delu in svetovanju. Psiholog ne predpisuje zdravil.

PSIHOTERAPEVT je strokovnjak, ki je po končanem študiju (iz psihologije, medicine, sociologije in drugih humanističnih strok), opravil še dodatni študij psihoterapije. Na njega se lahko obrnete z najbolj širokim spektrom težav. Tudi psihoterapevt ne predpisuje zdravil. Če vas zanimajo najpogostejši razlogi za obisk psihoterapevta jih najdete v zavihku Psihoterapija – kako mi lahko psihoterapija pomaga.

KAKO POTEKA PRVO SREČANJE?

Na prvih srečanjih se bova pogovarjala o glavnih razlogih, ki so vas pripeljali na terapijo. Povprašala vas bom o sedanjih ali preteklih izkušnjah, ki so pomembne za vaše počutje, so vir zakrbljenosti ali podlaga za vprašanja o sebi. Na prvem srečanju bova oblikovala dogovor o tem, kaj lahko od terapije pričakujete. Razjasnila bova morebitna vprašanje glede terapevtskega procesa, pogovorila se bova o mojem načinu dela in o tem, kako vam lahko pomagam pri oblikovanju in doseganju osebnih ciljev.

Psihoterapija poteka enkrat tedensko. Tako se ohrani čustvena in miselna povezanost s procesom, kar ponuja največ možnosti za doseganje željenih sprememb (tudi na nivoju nevroplastičnosti možganov). V kasnejši fazi lahko terapija poteka vsak drugi teden, t.i. vzdrževalna psihoterapija.

 

(Dolgotrajna) psihoterapija omogoča globok, predvsem pa trajen učinek z integracijo osebnosti. Je proces, kjer ne blažimo le simptomov ampak tudi odpravljamo vzroke težav, ki usmerjajo posameznikovo življenje in mu povzročajo duševno stisko. Daljši proces klientu omogoči globje razumevanje svoje življenske zgodbe. Za dolgotrajno psihoterapijo se lahko odločite že na začetku, po nekaj srečanjih ali pa se vrnete po krajšem ali daljšem obdobju premora.

Kratkotrajna psihoterapija/svetovanje je navadno usmerjena v doseganje omejenih ciljev, kot je npr. ublažitev ali obvladovanje simptomov in je namenjena podpori ob akutni stiski ali dilemi.

Psihoterapevtska obravnava na daljavo je od nedavne pandemije v velikem porastu in omogoča srečanja iz udobja lastnega kavča.  Raziskovalci poročajo, da je po mnenju klientov in terapevtov psihoterapija preko telekomunikacijskih sredstev lahko povsem enako blagodejna in učinkovita kot tista v živo.

Za psihoterapijo se klienti odločijo iz številnih razlogov. Pogosto si želijo zmanjšati vpliv neprijetnih občutij, misli ali simptomov, ki jim onemogočajo, da bi polno zaživeli svoje življenje, izboljšati medosebne odnose ali pa raziskovati sebe in vlagati v osebnostno rast. Za vključitev v psihoterapijo ni potrebno, da natančno poznate razloge zakaj se počutite kot se, saj lahko le te odkrivamo skupaj tekom terapevtskih srečanj. Zagotovo pa psihoterapija ni rezervirana samo za ljudi s »hudimi težavami«.